ustavite svet, rad bi izstopil!

Klasični prijemi za obvladovanje stresa navajajo dovolj spanca, pa dobro dnevno organiziranost, kakšen zeliščni čajček in kopel, rekreacijo, glasbo, obisk najljubšega salona in sosedove frizerke ter kofetkanje s kolegico vsaj enkrat na teden. In obvezno kakšen nakup torbice za počez. Preverjeno pomaga! Vse po vrsti.

Včasih pa se zgodi, da ste kljub vsemu še vedno popolnoma na dnu, ne vidite izhoda, sprašujete se, če je sploh lahko še slabše in ni vam jasno, zakaj se to dogaja ravno vam. Poskusite še s tem, da verjemete vase. Da verjamete v vesoljni načrt. Vse to že znate, samo uporabiti ne znate ob pravem času. Ne čutite teže svojega znanja. Čeprav se vedno znova prepričate v ta prav.

Juha se nikoli ne poje tako vroča kot se skuha. Drži? In navadno se izkaže, da zadeva nikoli ni tako grozna, kakor smo mislili, da bo. Zakaj bi se torej z njo ukvarjali, še predno se dejansko zgodi? Škoda časa, ki nam ga noben ne bo vrnil. In škoda živcev, ki se ne obnavljajo. Problem rešujte, ko pridete do njega in ne še predno sploh nastane. Tako tudi ne bo izgledal tako velik in grozen, kot smo ga sposobni napihniti.

Da je vse za nekaj dobro, tudi vemo, pa nas reklo, ko bi moglo pomagati, samo še dodatno razjezi. Ampak, če pogledate za vse stvari nazaj, si za večino lahko priznate, da so se zgodile samo s tem namenom, da bi se nekaj naučili. Nikoli ni težje, kot lahko prenesemo. Vedno pa je najmanj toliko težko, kot mora biti, da nekaj dojamemo. Ker drugače ne bi.

In kdo nam nalaga te izpite? Morda pa smo si scenarij življenja napisali sami? Zato se ne hudujte, nase ne morete biti jezni. Zagotovo ste si napisali najlepši možen scenarij, ki ste si ga lahko, da bi dosegli določene cilje. Ker zopet, če bi vam padli z neba, jih ne bi cenili. Pa ste se odločili, da jih boste.

Zaupajte vase in v svoj življenjski načrt. Hodite točno tam, kjer ste se odločili, da boste. In to samo zato, da boste nekam prišli. Kam, boste videli, ko bo čas za to. Ne bojte se. Saj pravzaprav komaj čakamo, da pridemo tja! Da “položimo izpit”. Da obrnemo poglavje v knjigi…