čaj ali kava?

Legenda pravi, da je čaj povsem po naključju izumil kitajski cesar Cheng-nung. Ko se je vročega poletnega dne leta 2374 pr.n.št. želel v senci osvežiti, je poletna sapica v zavrelo vodo zanesla nekaj listov bližnjega grma. Cesar je to opazil šele, ko ga je ob dvigu čaše k ustom dosegel zapeljivi vonj čarobnega zvarka in rodila se je nova pijača.

V začetku 9. stol. se je ta navada razširila na Japonsko, kjer so s strogo predpisanim obredom uživanje pijače nesmrtnosti dvignili na poetične višine in ga razvili v izražanje umetnosti življenja samega.

Ponuditi skodelico zelenega čaja namesto običajne pijače je znamenje gostoljubnosti. Pitje zelenega čaja z gostiteljem, sveta tradicija v sredozemskih deželah, omogoča, da se okrepijo vezi prijateljstva, preden nadaljujemo pot.

Čajevec, Camellia sinensis je grm tropskih gozdov Indije, Burme in Kitajske. Iz njega pridobivajo vrste pravih čajev, med njimi sta najbolj poznana zeleni in črni čaj. Razlike med njimi so predvsem v tem, katere dele rastline uporabijo pri proizvodnji in postopek predelave.

Za črni čaj naberejo sveže liste čajevca in popke svetov, jih fermentirajo in sušijo.
Zeleni, beli in rumeni čaj so nefermentirani, listi čajevca so samo posušeni, vsak na svoj način. Pri zelenem čaju sveže obrane liste toplotno obdelajo, zdrobijo in posušijo.
Pri belem čaju uporabljajo samo popke svetov, ki jih nato samo sušijo, zaradi česar ima sladek, sadni okus. Proizvajajo ga le na Kitajskem, kot tudi rumeni čaj.
Rdeči čaj je polfermentran, je vmesna stopnja med črnim in zelenim čajem.

V zadnjih 20.-ih letih so odkrili veliko dobrih lastnosti, predvsem zelenega čaja. Njegove sestavine dobrih lastnosti so predvsem tein (ali kofein), polifenolne spojine (flavonoidi) in fluor. Največ polifenolnih spojin ima beli čaj, zeleni jih vsebuje 10-25%, črni pa precej manj. Polifenoli so poleg vitaminov C, E in A najmočnejši antioksidant.

Različne študije so pokazale, da zaradi antioksidativnega delovanja polifenolnih spojin, redno uživanje zelenega čaja:
•    zmanjša tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja (preprečuje zoženje žil, vpliva na zniževanje krvnega tlaka, zmanjšuje holesterol),
•    varuje pred različnimi vrstami raka (materničnega, krvnega, pljučnega, na debelem in takem črevesju),
•    vpliva na sivo mreno in karies,
•    brani pred pojavom melanomov,
•    krepi kosti

Za zdravje

Pravi čaj pripravljamo kot poparek. Kitajci pijejo nesladkani, zelo blag čaj. Pripravijo ga tako, da vodo zavrejo in jo nato v 2-5 minutah ohladijo na 75 stopinj. Vodo prelijejo prek 2 grama čaja, ki zadostuje za najmanj četrt litra čaja. Kitajci in Japonci čaja nikoli ne pustijo v vroči vodi več kot 2 minuti, saj v tem času v vodo preide večina polifenolnih spojin. Priporočljivo bi bilo popiti pol litra tako pripravljenega čaja na dan, najbolje ob obrokih.
Pretiravati ne smemo. Prevelike količine popitega čaja lahko zaradi vsebnosti kofeina povzročijo nespečnost, tanini pa zaprtje. Učinek taninov zmanjšamo ob souporabi mleka. Tisti, ki v krvi nimajo dovolj železa, naj čaja ne pijejo med obroki, temveč nekaj ur kasneje.

Kozmetične skrivnosti

Pravi čaj je lahko zelo koristen tudi v kozmetiki.
•    Antioksidanti ter vitamina E in C so namreč pri neposrednem nanosu na kožo zelo učinkoviti v boju s prostimi radikali in procesi staranja kože.
•    Čaj lahko uporabite tudi kot sredstvo za odpravljanje t.i. kožnih vrečk pod očmi, pri zadrževanju dopustniško rjave kože in osvežitvi potnih stopal.
•    Kombinacija kofeina in katehinov v zelenem čaju lahko pospeši vaš metabolizem celo do 4%.
•    Topikalno nanešen zeleni čaj omili sončne opekline.

Ne nazadnje

Kadilci, ki dnevno zaužijejo vsaj 6 skodelic zelenega čaja, utrpijo 40-50% manj oksidativnega stresa, zaradi česar je manjša možnost rakastih obolenj in nastanka srčno-žilnih bolezni.

 

Literatura: Dermanova 2007