Atopična koža

Pri ljudeh z dedno nagnjenostjo se koža na različne alergene in bakterije odzove s preobčutljivo reakcijo, ki jo strokovno imenujemo nevrodermitis, endogeni ekcem, atopijski ekcem ali atopijski dermatitis.

Kaže se v izrazito rdečem, vlažnem, skorjastemu izpuščaju (ekcemu), ki se pojavi predvsem na licu, čelu, za ušesi ali na vratu, prvič lahko že med tretjim in šestim mesecem starosti.
Pri starejših otrocih in odraslih se kožne spremembe pojavijo predvsem na predelih velikih sklepov: komolec, kolenski sklep, zapestje in gleženj, velikokrat pa tudi na predelu vratu. Spremlja ga značilna, zelo močna srbečica.

V obdobjih, ko je ekcem manj izražen, je prizadeta koža videti bleda in suha. S staranjem se pojavlja ekcem v bolj blagih oblikah in v tretjem desetletju življenja običajno popolnoma izgine.

Osnovno izogibanje alergenom

Odpovejte se domačim živalim, cvetočim rastlinam, kajenju in aromatičnim lučem v stanovanju.
Ne uporabljajte pernic in vzmetnic iz žime, volnene odeje pa vedno preoblecite s posteljnino. Posteljnino menjavajte 1-2x tedensko, saj pršice neugodno vplivajo na atopično kožo.
Izognite se lovilcem prahu, kot so odprti regali, zgornje zavese, oblazinjeno pohištvo in preproge.
Kupite sesalnik s filtrom za pršice.
Ne oblačite volnenih ali sintetičnih oblačil neposredno na kožo. Izogibajte se ostrim šivom in porežite všite etikete na oblačilih, ki bi znale dražiti kožo. Prednost dajte ohlapnim, bombažnim oblačilom.
Pri pranju se izogibajte mehčalcem, če se da, uporabljajte sušilec, ker še dodatno razkuži oblačila. Pred pranjem v boben dodajte kozarec kisa, ki bo razkužil stroj in oblačila.
Vlažite zrak v stanovanju z vlažilci ali mokrimi brisačami na radiatorjih.

Nega kože

Atopični dermatitis zahteva redno in primerno nego kože, da se prepreči sekundarna okužba z virusi, npr. herpes simplex ali bakterijami, npr. streptokoki, kot najbolj pogostimi.

Namesto kopanja, izberite tuširanje. Če se kopate, vodi dodajte olje ali se z njim natrite, predno se, za kratek čas, uležete v kad. Blagodejno delujejo hrastove kopeli.

Ko kupujete kozmetične proizvode, morate obvezno brati sestavine. Izogibajte se sestavinam: alkohol (alcohol, alcohol denat), aditivi (konzervansi- parabeni, dišave- parfum, barvila- CI xxx). Na splošno je bolj pametno izbrati naravne proizvode nasproti sintetičnim, ker so manj dražeči, ne izsušujejo, ne predstavljajo nevarnosti za zdravje, koži omogočajo dihanje in jo spodbujajo k samozdravljenju.
V izdelkih za nego iščite naslednje sestavine: karitejevo maslo, kakavovo maslo, olje grozdnih pešk, med, konopljino olje, vitamin E.

Mazila s kortikosteroidi uporabljajte samo v akutnih zagonih po nasvetu zdravnika. Obvezno prej preberite o sindromu rdeče kože!

Hrana

Ugotovili so, da povečan vnos beta karotena (vit. A), folne kisline (vit. B9) in železa, zmanjšuje možnost za pojavljanje ekcema (European Journal of Clinical Nutrition).
Glavne zelenjavne vire beta karotena najdemo v zeleni listnati in oranžno obarvani zelenjavi, denimo v drobnjaku, regratu, papriki, paradižniku, brokoliju, peteršilju, čebuli, grahu, ohrovtu, bučah, čiliju in ne nazadnje sladkem krompirju. Najbogatejši sadni viri beta karotena se nahajajo predvsem v melonah in koščičastem sadju, na primer v marelicah, melonah, slivah, grenivkah in drugih citrusih. Za zadosten vnos folne kisline, naj bo na vaši mizi: špinača, brokoli in brstični ohrovt, pa tudi solata, korenje, paradižnik, šparglji in rdeča pesa, banane, mango, pomaranče, grozdje in jagode, polnozrnate žitarice, krompir, riž, stročnice in sojini izdelki, ribe in meso ter jajca in oreščki, če vam ne delajo težav. Železo boste našli v škampih, ostrigah, kakavu in temni čokoladi, bučnih in sezamovih semenih, oreščkih (pozornost!), govedini in jagnjetini, stročnicah, zeleni listnati zelenjavi, tofuju ter polnovrednih žitih in otrobih.
Ne pozabite na povečan vnos tekočine, s katero telesu pomagate odplavljati strupe (alergene)!
Peter Schumacher v Biophysical Therapy of Allergies trdi, da je nevrodermatitis posledica kronične alergije na pšenico ali kravje mleko. Iz prve roke lahko potrdim njegove trditve.

MLEČNI NEVRODERMATITIS se pojavi v prvih tednih življenja in sicer najprej na obrazu (lica, čelo in brada), kot moker, hrastast izpuščaj. Področje okrog oči in ust ni prizadeto. Pogosto se zamenjuje s seboreičnim dermatitisom. Po trupu, pri čemer so okončine izvzete, se pojavljajo tipični izpuščaji v velikosti kovanca, ki so posejani simetrično. Pri starejših otrocih so prizadeti predeli komolcev, kolen, zgornjega dela rok in zapestij. Mlečni dermatitis se pojavlja pri dojenih otrocih, saj mlečne substance prehajajo preko materinega mleka.

PŠENIČNI NEVRODERMATITIS se običajno pojavi pri dveh letih ali kasneje, primarno kot suha, luščeča koža. Preko materinega mleka se med dojenjem ne prenaša, zato se intoleranca pokaže kasneje. Primarno so prizadeti obraz, z značilno dermatozo okrog oči in ust ter distalni deli okončin, predvsem zgornji del podlakti in zgornji del dlani.

MIKOTIČNI NEVRODERMATITIS se zelo pogosto pojavlja sočasno z omenjenema nevrodermatitisoma. Povzroča ga glivica kandida. Ko izločimo primarni alergen in se koža skoraj v celoti pozdravi, opazimo spodaj ležeče mikoze. Zdravljenje kandide je najbolj trdovratno. Zajema izogibanje sladkorju v vseh oblikah (beli in rjavi sladkor, med, melasa, javorjev sirup…), dobro se obnesejo terapije z ozonom, nemalokrat pa je potrebno sistemsko antimikotično zdravljenje.

Z izogibanjem alergenu se izboljšanje kože pokaže že po 5-7 dneh. Pomembno je poudariti, da, če telo v tem času samozdravljenja pride v stik z alergenom, reagira burno in vsakič močneje. Pri izogibanju alergenu je potrebna striktnost. Prepovedano je uživanje živil, kjer je alergen primarna sestavina (npr. pri mlečnem nevrodermatitisu se izogibamo mleku, siru…), kot tudi živil, kjer je alergen dodatek ali prisoten v sledeh (v primeru mlečnega dermatitisa so to najpogosteje slaščice, ki vsebujejo mleko v prahu, laktozo…). Dlje časa kot oseba trpi za določeno obliko nevrodermatisa, dlje časa bo potrebno izogibanje primarnemu alergenu in bolj striktno bo moralo biti. Oseba, ki že več let trpi za nevrodermatitisom, se bo morala v času zdravljenja izogibati tudi topikalnemu in nazalnemu stiku z alergenom (npr. v primeru pšeničnega nevrodermatitisa, ne rokuje s kruhom, niti ne hodi v pekarno…). Po zahtevanem času izogibanja alergenu, bo alergija izvenela.

Prehranski dodatki

D vitamin
Najnovejše raziskave (preberi) ugotavljajo izreden vpliv d vitamina na stanje atopičnega dermatitisa. Deset minutk na soncu za kožo z atopijskim dermatitisom ni dovolj, zato ga je priporočljivo dnevno dodajati v obliki kapljic. Npr. Plivit D3, Oleovit, BioGaia.
probiotiki
Študije kažejo, da imajo otroci z atopijami spremenjeno črevesno floro, v kateri prevladujejo bakterije Clostridium. Probiotiki so se izkazali kot zelo pomembni pri zdravljenju atopičnega dermatitisa. (študija)
esencialne maščobne kisline (vgrajujejo se v celične membrane in tako pomagajo okvarjeni barierni funkciji kože)
To so omega 3 in omega 6. Slednje najdemo v sončničnem in repičnem olju, prve pa v morskih sadežih in ribah, ki jih zaužijemo manj, kot potrebno. Zato se omega 3 lahko dodajajo v obliki kapsul.
cink (pomaga pri presnovi maščobnih kislin)
Najdemo ga v morski hrani (zlasti ostrigah), divjačini, perutnini, govedini, teletini, temni čokoladi (čudovita novica 🙂 ), rjavem rižu, ajdi, gobah šitakah in sezamovemu maslu.

Alternativno zdravljenje

Kot zelo uspešno se je izkazala bioresonančna terapija. Ko enkrat ugotovite vaš alergen (5-7 dnevno striktno izogibanje alergenu ima za posledico drastično ali celo 100% izboljšanje), lahko poskusite z intervalnim izogibanjem, ki je enak času izpostavljenosti (6 mesečno obolenje= 6 mesečna dieta). Če po tem času alergija ne izveni ali je predviden čas diete predolg, lahko poskusite s “popravljanjem” zapisa, kot rada opišem bioresonančno zdravljenje.
Nekateri imajo zelo dobre izkušnje s homeopatskim zdravljenjem. Vedno izberite izkušenega homeopata, s celostnim, osebnim pristopom.

Psihološki vidik

Atopični dermatitis se imenuje tudi nevrodermatitis. Stres lahko stanje zelo poslabša.
Luise Hay v Telo je tvoje, pravi: Atopični dermatitis je posledica strahu pred pomanjkanjem ljubezni in občutka, da nismo varni.

Imejte se torej radi, naj vam koža to v najlepši meri vrne.