eni res ne znajo pakirati!

Hrana, ki jo dnevno kupujemo, je pakirana na različne načine, med katerimi je nekatera bolj, druga manj primerna za določena živila, predvsem pa za okolje.

Steklena embalaža

S kemijskega vidika in higienske neoporečnosti je to najbolj idealna embalaža. Ni nevarnosti migracije iz embalaže na živilo, ne vpliva na okus živila, z reciklažo stekla pa industrija privarčuje na surovinah in energiji.
Njena edino slabost je krhkost in določena teža.

Papirnata embalaža

V primerjavi s stekleno, je lahka in poceni. Ekološko je sprejemljiva zaradi biološke razgradljivosti in možnosti recikliranja, ki zmanjšuje sečnjo dreves. Ne prepušča svetlobe in ne migrira z živilom. Problem se pojavi pri tetrapak embalaži, kjer v stik z živilom prihaja polimerni sloj, katerega tiskarska barva migrira v živilo.

Kovinska embalaža

Dobra stran kovinske embalaže je tudi njena slaba stran. Je odporna proti mehanskim poškodbam in ima dolgo življenjsko dobo, kar pa tudi pomeni, da biološko ni razgradljiva.

Embalaža iz plastičnih snovi

Z ekološkega in tudi prehrambenega vidika najbolj sporna embalaža. Plastika je zelo slabo razgradljiva, sestavine njenih različnih materialov pa lahko migrirajo v izdelek, ki vplivajo na okus in kakovost živila.

Bodimo ekološki, bodimo zdravi

– pri nakupih uporabljajmo platneno vrečo za večkratno uporabo
– izbirajmo izdelke v večjih pakiranjih (namesto 2x pol litra mleka, raje liter mleka)
– izbirajmo sveža živila, saj je pakiranje in priprava zmrznjenih živil zelo potratna
– kupujmo ekološke izdelke, saj ekološke kmetije s svojim načinom kmetovanja – izboljšujejo zemljo, kvaliteto pridelka, porabljajo manj energije in ne onesnažujejo
– izogibajmo se nerazgradljivi stiroporni embalaži
– ne kupujmo vode v plastenkah, izkoristimo pitno vodo, dokler jo imamo
– dajmo prednost izdelkom v embalaži iz naravnih surovin
– zavedajmo se, da vsaka embalaža pomeni odpadek; odložimo jo na najbolj primeren način!
povzeto po: Kameleon 2