Kako smo “pozdravili” atopijski dermatitis
Glede na naravo bolezni je pozdravili morda preoptimistična beseda. Ga pa zelo uspešno kontroliramo, zato bi rada naše izkušnje delila z vami. Vesela bom, če vam bodo naši nasveti koristili.
Kot prvo, smo imeli malce sreče. Atopijski dermatitis se je pojavil pri dveh mesecih. Navadno se pri šestih. Če se pojavi po 10.-em letu, običajno ostane do konca življenja. Zategnjena, svetleča koža, suha in srbeča, ki je bila na določenih predelih vneta, lokalizirano pa se je pojavljala tudi rdečina, ki se je začela najprej na obrazu in za ušeski ter se počasi pomikala po telesu navzdol in se končno skoncentrirala na zapestjih, gležnjih in pregibih.
Skrbna mama sem seveda takoj tekla na pomoč. Kortikosteroidnih krem, ki jih običajno predpišejo zdravniki za atopijski dermatitis, sem vedela, da ne bomo uporabljali. Prebrala sem malo morje raziskav (tudi) tujih študioznih veljakov, iskala mnenja in nasvete pri prijateljicah, strankah in kolegicah, pa internetu in knjižnici. Skupni seznam naših ukrepov pa je bil sledeč:
NEGA KOŽE
Izrednega pomena. Po vseh preiskušenih mažah, nam je čudeže naredila kremica, ki vam jo z veseljem predstavljamo tudi v naši spletni trgovini.
Kopamo se neradi. Čeprav je nekakšno osnovno pravilo, da naj bi se atopična koža namakala in nato izdatno vlažila, vam bodo starejši otročki znali povedat, da jih močenje z vodo peče. Skeli. In je nasploh neprijetno. Sploh v fazi izbruha, se mu poskušajte izogniti. Umivajte z mokro krpico, ki ste ji dodali nekaj kapljic olja. Če vam kopanje ne predstavlja težav, pa naj voda ne bo prevroča, kopanje kratkotrajno, vodi pa obvezno dodajte oljne mešanice ali pa z njo natrite otroka, predno ga položite v banjico. Baje zelo blagodejno delujejo tudi hrastove kopeli.
Ko kupujete kozmetične proizvode za nego vašega atopičnega otroka, morate obvezno brati sestavine. Izogibajte se naslednjim sestavinam: alkohol (alcohol, alcohol denat), aditivi (konzervansi- parabeni, dišave- parfum, barvila- CI xxx). Na splošno je bolj pametno izbrati naravne proizvode nasproti sintetičnim, ker so manj dražeči, ne izsušujejo, ne predstavljajo nevarnosti za zdravje, koži omogočajo dihanje in jo spodbujajo k samozdravljenju.
ALERGIJE
Smiselno je opraviti kakšen alergološki test, že zaradi tega, da se izloči res očitne alergene. Majhnim dojenčkom testov žal ne delajo, vendar boste mamice hitro lahko ugotovile, kaj vašemu otročku paše in kaj ne. Najpogostejši alergeni se skrivajo v pralnem prašku in mehčalcu. Težava je hitro rešljiva. Namesto mehčalca sedaj uporabljamo kis, pralni prašek pa sem naredila kar sama (naribano ekološko trdo milo, pomešano s pralno sodo). Sušilni stroj je nepogrešljiv. Oblačila še dodatno razkuži in zmehča.
Tudi volne ne prenesemo, pa ostrih šivov na čudovitih oblekicah tudi ne. Uporabljamo bombažna oblačila in koža nam je hvaležna. Pogosti alergeni se kažejo tudi v preprogah, domačih živalih in sobnih rastlinah ter cigaretnem dimu.
Posebno pozornost velja nameniti vlaženju prostora. Suh zrak je hud sovražnik atopične kože. Poskusite z mokrimi brisačami na radiatorjih.
HRANA
Najpogostejši alergeni so jajca in mlečni izdelki, pa tudi pšenica in oreški, predvsem arašidi. Netoleranca običajno sčasoma izzveni, v prvih fazah pa poskusite z izločanjem, da ugotovite, katera živila bi znala biti sporna.
Ugotovili so, da povečan vnos beta karotena (vit. A), folne kisline (vit. B9) in železa, zmanjšuje možnost za pojavljanje ekcema (European Journal of Clinical Nutrition). Glavne zelenjavne vire beta karotena najdemo v zeleni listnati in oranžno obarvani zelenjavi, denimo v drobnjaku, regratu, papriki, paradižniku, brokoliju, peteršilju, čebuli, grahu, ohrovtu, bučah, čiliju in ne nazadnje sladkem krompirju. Najbogatejši sadni viri beta karotena se nahajajo predvsem v melonah in koščičastem sadju, na primer v marelicah, melonah, slivah, grenivkah in drugih citrusih. Za zadosten vnos folne kisline, naj bo na vaši mizi: špinača, brokoli in brstični ohrovt, pa tudi solata, korenje, paradižnik, šparglji in rdeča pesa, banane, mango, pomaranče, grozdje in jagode, polnozrnate žitarice, krompir, riž, stročnice in sojini izdelki, ribe in meso ter jajca in oreščki, če vam ne delajo težav. Železo boste našli v škampih, ostrigah, kakavu in temni čokoladi, bučnih in sezamovih semenih, oreščkih (pozornost!), govedini in jagnjetini, stročnicah, zeleni listnati zelenjavi, tofuju ter polnovrednih žitih in otrobih.
PREHRANSKI DODATKI
- D vitamin
Najnovejše raziskave ugotavljajo izreden vpliv d vitamina na stanje atopičnega dermatitisa. Deset minut na soncu ni dovolj niti za vas, za atopika pa sploh ne, zato ga je priporočljivo dnevno dodajati v obliki kapljic. Lahko potrdim, da večini dojenčkov Plivit D3 povzročajo krče. Izberite Oleovit ali BioGaia. - probiotiki
Študije kažejo, da imajo otroci z atopijami spremenjeno črevesno floro, v kateri prevladujejo bakterije Clostridium. Probiotiki so se izkazali kot zelo pomembni pri zdravljenju atopičnega dermatitisa. - esencialne maščobne kisline (vgrajujejo se v celične membrane in tako pomagajo okvarjeni barierni funkciji kože)
To so omega 3 in omega 6. Slednje najdemo v sončničnem in repičnem olju, prve pa v morskih sadežih in ribah, ki jih zaužijemo manj, kot potrebno. Zato se omega 3 lahko dodajajo v obliki kapsul. Izberite take, za doječe mame. - cink (pomaga pri presnovi maščobnih kislin)
Najdemo ga v morski hrani (zlasti ostrigah), divjačini, perutnini, govedini, teletini, temni čokoladi (čudovita novica 🙂 ), rjavem rižu, ajdi, gobah šitakah in sezamovemu maslu. Pa tudi v mlečnih izdelkih in jajcih, ki se jih je v našem primeru največkrat potrebno izogibat.
PSIHOLOŠKI VIDIK
Atopični dermatitis se imenuje tudi nevrodermatitis. Stres lahko stanje zelo poslabša. Ker so majhni otroci zelo dojemljivi na stanja staršev, boste svojo mirnost lahko projicirali na njih. Potrudite se zase in za njih.
Ne nazadnje sem pokukala tudi v knjigo Luise Hay: Telo je tvoje. Atopični dermatitis je posledica strahu pred pomanjkanjem ljubezni in občutka, da nismo varni.
Imejte se torej radi, naj vam koža to v najlepši meri vrne.